Brušeno steklo v zgodovini čeških dežel

Kakšna je zgodovina brušenega stekla na Češkem, kdaj govorimo zgolj o steklu in kdaj že o češkem kristalu? Vse to in še veliko več smo za vas pripravili v novem članku.

O podrobni poti razvoja steklarstva pri nas smo že pisali v članku Krhka umetnost, trdna tradicija, zdaj pa se bomo osredotočili na ročno brušeno steklo na našem območju. Do konca 19. stoletja se je govorilo o »rezanem« steklu, šele kasneje pa sta se uveljavila izraza gravirano (plitvo) in brušeno (globoko) steklo. Kaj je botrovalo nastanku najlepših in najbolj tradicionalnih brušenih izdelkov? To vam bomo zaupali v tem članku, ki smo ga pripravili za vas.

Graviranje stekla v zori zgodovine

Graviranje stekla je postavilo temelje za brušeno steklo, kakršnega poznamo danes. Na našem območju sega vse do predrimskega časa, do obdobja kulture La Tène in Keltov. Ti so gravirali steklene kroglice in majhne predmete s konicami iz kremena ali smaragdna dleta. Ta metoda je omogočala ustvarjanje preprostih linij po obodu predmetov.

Přemyslovi in Luksemburžani

Na ozemlju Češke republike se je uporabna steklarska umetnost razvijala v času Přemyslov in Luksemburžanov, torej v 13. in 14. stoletju. Takrat so zgradili ogromno število zgradb, ki so potrebovale okna. Izdelovali so tudi visoke kozarce, imenovane »piščali« (flaute). Če je bila dekoracija narejena s plitvim graviranjem, se je uporabljal nekoliko bolj zapleten mehanizem – majhno kolo, ki se je poganjalo s pomočjo loka. Na kolo so nanesli abraziv – običajno pesek, zmešan z vodo. Okraski so bili rastlinski, geometrijski in figuralni.

Na dvoru Rudolfa II.

Steklarstvo je doživelo pravi razcvet v obdobju renesanse, natančneje pod cesarjem Rudolfom II. Cesar je bil velik pokrovitelj umetnosti – in s tem tudi steklarstva – ter je temeljno prispeval k njegovemu razvoju. Zahvaljujoč njegovi podpori je češko steklo preseglo celo beneško proizvodnjo, kar pomeni, da je doseglo svetovni vrh.

Prelom med 16. in 17. stoletjem je bil revolucionarno obdobje za rezanje stekla (o »rezanju in rezalcih« stekla govorimo do konca 19. stoletja). Do 16. stoletja se je steklo rezalo le plitvo (z graviranjem). Dekoracije so bile sestavljene iz preprostih osnovnih rezov, da ne bi poškodovali tankostenskega stekla. Konec 17. stoletja se je začelo proizvajati debelostensko steklo in rezanje stekla je lahko dobesedno postalo globlje. Dekoracije so pridobile na plastičnosti. Rezalci so se lahko igrali s sijajem, matiranjem, oblikami in figurami, saj je bilo debelostensko steklo idealno platno. Sprva so se nove tehnike uporabljale na steklenih ploščah, ki so jih nato vgradili, na primer v okna. Kasneje še na drugih predmetih. Stalno se je iskala ustrezna zamenjava za gorski kristal, katerega zaloge so bile omejene, cena pa je nenehno rasla.

Ikonična dela Lehmanna, vir: wikipedia.org

Lehmann – oče brušenega kristala

Caspar Lehmann je bil dvorni umetnik Rudolfa II. Kot rezalec stekla, gorskega kristala in dragih kamnov je delal ne le v Pragi, ampak tudi na Dunaju, v Linzu in Dresdnu. Najbolj znano delo je tako imenovani čaša Lehmanna »Potestas, Nobilitas et Liberalitas« iz leta 1605. To je najstarejši podpisani in datirani stekleni predmet. Čašo so odkrili konec 19. stoletja v Hluboki nad Vltavou in od takrat so našli nešteto zelo raznolikih del, ki se znatno razlikujejo po kakovosti in slogu – od preprostih gravur z anatomskimi netočnostmi do brušenih kristalov in mojstrovin, ki so daleč prekašale druge rezalce tistega časa.

Eno pa je gotovo – Caspar Lehmann je bil prvi, ki je za rezanje stekla uporabil diamant. Zato velja za očeta brušenega kristala. Bil je prvi, ki je začel steklo rezati globoko, kar je postavilo temelje brušenja. Lehmann je za seboj pustil ne le nesmrtna dela, temveč tudi celo novo generacijo rezalcev stekla, ki so nadaljevali s širjenjem njegove zapuščine.

Izboljšal je tudi stroj za rezanje. Lehmann se je zgledoval po stroju za graviranje kamna. Poganjal se je s pedalom ali z vodnim pogonom. Kot abraziv se je uporabljalo blato iz peščenjaka.

Po tridesetletni vojni ali barok

Tridesetletna vojna je pokopala številne steklarne in znatno upočasnila razvoj steklarstva. Po vojni pa je prišel mir in razvoj steklarstva se je nadaljeval tam, kjer se je ustavil. Barok je obdobje okraševanja, bogatih dekoracij, iluzij in čudes – kar se odraža tudi pri rezanju stekla. Era »češkega stekla« se konča in rodi se pojem »Češki kristal« – dostojna in čudovita zamenjava za gorski kristal.

V baroku ne obstaja neizkoriščena površina in to se odraža v dizajnu: rodijo se ikonični kristalni lestenčniki z brušenimi obeski, izbočene in vbočene posode na visokih podstavkih. Rezalci stekla izkoriščajo igro svetlobe, oblik in odsevov. Barok je odprl vrata domišljiji in očarljivim ravninam, ki so razvile brušenje in dizajn stekla s velikimi koraki.

Ilustrativna fotografija – ikonični kristalni lestenčniki

Kaj pa naprej?

Steklo se je ponovno soočilo z upadom in kakovost se je ohranila le v regiji Šlezije, kjer so se počasi začeli pojavljati rokokojski slogi – alegorični okraski, portreti, mestni prizori. Proizvajali so fasetirano brušene kozarce, gondole, steklenice, vrče. Veletrgovci so se združevali v podjetja. In Češka se je ponovno usedla na prestol steklarstva.

V začetku 19. stoletja je prišla kriza prodaje, ki jo je Češka uspela premagati s proizvodnjo barvnih (znotraj ali zunaj) kristalnih predmetov z bogatim brušenjem. Uporabljale so se tudi lastnosti »prekrivajočega« (dvoslojnega) kristala, ki ima tako barvno kot prozorno plast, kar je brušenju dalo novo dimenzijo.

V drugi polovici 19. stoletja je veliko rezalcev stekla zapustilo poklic, saj ni bil več donosen. Nastalo je nekaj manjših ateljejev, na katere je začela vplivati secesija (Art Nouveau). Rezalci so postali brusači, rezanje stekla pa se je spremenilo v brušenje. Uporabljalo se je več ploskih okraskov in poleg brušenja se je veliko prakticiralo peskanje. Mimogrede je nastalo tudi irizirano steklo. In g. Ladislav Prostředník iz Dobruške je prvič izbrusil motiv PK500 na enem od svojih del. S tem je prispeval k ustvarjanju najbolj znane in najbolj prodajane steklene dekoracije, ki je postala tradicija in obraz sodobnega steklarstva Češke republike.

Legendarni dekor PK500

Danes

Sodobna zgodovina in brušenje stekla ne ponujata več revolucionarnih sprememb. Razen vse učinkovitejših orodij tehnika ostaja enaka – nič ne more nadomestiti zlatih rok mojstrov steklarjev z desetletji prakse. Ročno brušenje stekla – kljub odličnim orodjem – ostaja umetnost, ki zahteva čas in talent. In ta umetnost zahteva mirno roko, natančnost, vztrajnost, moč duha in telesa ter predvsem – občutek za lepoto, domišljijo in ljubezen do obrti.

Danes je češka proizvodnja stekla usmerjena tako v serijsko proizvodnjo kot v ročno umetniško produkcijo ateljejske kakovosti. Dragulj češkega steklarstva je barvni prekrivajoči kristal, ki ga je še vedno mogoče proizvesti le ročno, zato je tudi najdragocenejši in najzahtevnejši za izdelavo. Prehodi skozi neverjetno število rok, preden pride do vašega doma. O celotnem tem procesu smo napisali članek.

Ročna proizvodnja prekrivajočega kristala in njegova pot od steklarske peči do vašega doma

Prekrivajoči kristal je velika lepota, vendar je njegova proizvodnja zelo zahtevna. To so desetine ur in desetine rok, skozi katere mora iti ta kos kristala, preden postane končni izdelek. Pridite si z nami ogledati pot od peči do vašega doma.

Verjamemo, da boste po branju tega članka z še več ljubezni gledali na ročno brušeno steklo. V njem se skriva velika vrednost, tradicija in energija, ki jo z veseljem pomagamo prenašati naprej.